Že v ustavi RS je določeno, da delodajalec ne sme diskriminatorno odločati o zaposlitvi določenega kandidata. Natančneje to določbo obravnava tudi Zakon o delovnih razmerjih, na katerem temelji delovno pravo. Pomembna je naprimer enaka obravnava obeh spolov, ki se udejanja tako, da delodajalec načeloma ne sme objaviti oglasa o zaposlitvi, v katerem bi navajal želen spol kandidatov. Izjeme seveda nastanejo, če je spol delavca odločilen in bistven pogoj za opravljanje določenega dela. Ta določitev zakona je seveda nekoliko ohlapna, tako da se glede na delovno pravo o legitimnosti takšnega početja delodajalca odloča od primera do primera.
Na razgovoru s kandidatom ali pri sklepanju pogodb o zaposlitvi delodajalec tudi ne sme zahtevati podatkov o družinskem ali zakonskem stanu kandidata, načrtovanju nosečnosti ali družine in podobno. Pogojevanje delovnega razmerja z odlogom materinstva ali prepovedjo nosečnosti je prav tako prepovedano in nezakonito.
Delodajalec lahko od kandidata zahteva preizkus znanja ali sposobnosti za opravljanje dela. Delovno pravo tudi dopušča, da delodajalec kandidata napoti na zdravstveni pregled in sicer pod pogojem, da so zdravstvene zmožnosti kandidata neposredno povezana z opravljanjem ponujenega dela (na primer: zahteva lahko pregled vida za voznike ali podobo). Stroške zdravstvenega pregleda mora seveda kriti delodajalec in nikakor ne sme zahtevati, da bi jih kril kandidat sam.