Posts Tagged ‘športna prehrana’

Uživanje kreatina

Tuesday, July 27th, 2010

Kreatin moramo jemati pravilno, če želimo, da kreatin učinkuje kot se pričakuje, zato obstajata dve metodi uživanja kreatina: z začetnim obdobjem polnjenja in brez tega obdobja.
Kreatin doseže optimalno oziroma maksimalno količino mišičnega kreatina najhitreje z začetnim obdobjem polnjenja. V tem obdobju, ki traja od tri do sedem dni, zaužijemo približno 0,3 grama kreatina na kilogram telesne teže na dan, dnevna doza pa je razdeljena v štiri ali pet enakih odmerkov. Po tem obdobju se dnevna doza zmanjša na tako imenovano vzdrževalno, to je od tri do pet gramov dnevno.

Preberite tudi: Teoretični model kreatina

Pri metodi brez predhodnega polnjenja je dnevna doza ves čas enaka vzdrževalni, ima kreatin dozo torej od tri do pet gramov dnevno. Tudi s tem načinom se doseže maksimalno količino mišičnega kreatina, vendar počasneje, v približno štirih tednih.
Vaša je odločitev po kateri metodi boste jemali kreatin.

Športna prehrana pozimi

Monday, July 26th, 2010

Glavna športna načela za športno prehrano so enaki jedilniki v vseh letnih časih, vendar prilagajamo njegovo vsebino zunanjim temperaturam, ponudbi sezonske hrane in okolju, v katerem živimo.
Športna prehrana je zelo pomembna za športnike, zato jih moramo še bolj upoštevati kot v milejših obdobjih leta. Telo v mrazu od nas zahteva več, zato mu moramo več tudi ponuditi. Kar pomeni, da bomo s pretiravanjem v prekrških zašli prej kot sicer.

Preberite tudi: Športna prehrana – nepogrešljivo nadomestilo

Ukvarjanje s športno prehrano pri zimskih športih je pomembno tudi zato, ker se danes zelo dobro zavedamo, da so priporočila za športno prehrano splošna navodila, ki jih moramo nujno individualno prilagoditi, če želimo pri športu uživati in biti uspešni. Pravilna športna prehrana je tudi najboljša preventiva pred poškodbami in drugimi obolenji. V mrazu je ta prilagoditev zahtevnejša.

Ogljikovi hidrati v hrani

Thursday, July 22nd, 2010

Ogljikovi hidrati so pomemben člen v prehranjevalni piramidi. Kljub vsemu pa je pomembno da izberemo prave ogljikove hidrate. Zato moramo znati ločiti med slabimi in dobrimi ogljikovimi hidrati ter jih v priporočljivih količinah vključiti v prahrano. Dobri ogljikovi hidrati naj predstavljajo okoli štirideset odstotkov dnevnega vnosa hrane. V hrano bi jih morali vključiti predvsem zjutraj in dopoldne. Proti koncu dneva pa jih zamenjajmo za beljakovine in zelenjavo.

Preberi tudi: Ogljikovi hidrati v dieti

Naravna, nerefinirana živila in živila, ki niso industrijsko predelana, so sestavljena iz dobrih ogljikovih hidratov, zato jih v prehrano vključite vsak dan. Takšna živila imajo nizek glikemični indeks, kar pomeni, da človeka nasitijo za dlje časa, poleg tega telo hranilne vrednosti takšnih živil pokuri, kar preprečuje kopičenje maščobnih zalog

Vrste aminokislin

Thursday, July 22nd, 2010

Aminokisline lahko razdelimo v naslednje štiri skupine: bazične, kisle, polarne in nepolarne.
Kisle aminokisline imajo stransko verigo, ki nosi dodatno karboksilno skupino.  Karboksilna skupina daje kisel značaj. V to skupino spadata: asparaginska in glutaminska kislina.

Preberite tudi: Skupine aminokislin

Za bazične aminokisline je značilna dodatna amino skupina, ki je na stranski verigi. To jim daje bazičen značaj. V to skupino spadajo: lizin, arginin in histidin.
Polarne aminokisline so hidrofilne, ki reagirajo z vodo. Sem spadajo: serin, treonin, tirozin, cistein in glutamin.
Nepolarne aminokisline  pa so hidrofobne, ki ne reagirajo z vodo. Tu pa so naslednji predstavniki nepolarne aminokisline: glicin, alanin, valin, levcin, izolevcin, fenilalanin, triptofan, prolin in metionin.