Sodobnemu prevajalcu pomeni računalnik mnogo več kot pisalni stroj. Z različnimi orodji za računalniško podprto prevajanje, kamor poleg črkovalnikov, elektronskih slovarjev in tezavrov sodijo predvsem programi s pomnilnikom prevodov in terminološke banke, je pri nekaterih vrstah besedil mogoče prevajalski proces pospešiti, izboljšati in poceniti. Poleg teh pa v prevajalsko prakso prinaša korenite spremembe tudi internet.
Posamezen strojni prevajalnik, kot je npr. Googlov prevajalnik, se v primerjavi z drugimi prevajalniki razlikuje po naboru besed v bazi pomnilnika in sposobnosti prevodov v številne tuje jezike.
Nedavno nazaj nam ni bilo potrebno več po žepih skrivati žepni knjižni slovar, saj ga je zamenjal t. i. žepni elektronski prevajalnik, ki je omogočil hitrejši dostop do prevoda besed v tujem jeziku. Njegovo funkcijo je kasneje nadomestili dlančnik, na katerega si lahko v pomnilnik naložil knjižne slovarje v elektronski obliki. Danes sta tako žepni prevajalnik kot dlančnik še vedno aktualna, čeprav je razširjenost interneta pripomogla k razvoju novih programskih orodij in spletnih prevajalnikov, ki so v večini primerov brezplačni in hitro dostopni.