Ocena tveganja je uradni dokument, ki ga morajo imeti vsa podjetja, ki imajo zaposlene. In to ne glede na število vseh zaposlenih in tudi na njihov status zaposlitve ter koliko časa so člani ekipe. Ocena tveganja je pomembna zaradi varnosti zaposlenih in ničesar drugega. Je pa, kot lahko v zanimivem branju beremo tu kar precej konkurence. Ocena tveganja tudi ni pomembna zato, da se zakonom ustreže ter imate mir pred inšpektorji. Ocena tveganja je pomembna tudi zaradi naslednjih nevarnosti, ki tako ali drugače pretijo zaposlenim na delovnih mestih:
• izpostavljanje biološkim dejavnikom (sem štejemo tveganje za najrazličnejše infekcije in nenamerno izpostavljanje le-tem)
• ravnanje z nevarnimi snovmi,
• psihološki dejavniki (tu štejemo konfliktne odnose, monotonijo, prostorsko zasnovo objekta)
• fizikalne nevarnosti,
• ekološke razmere (sem spadajo neprimerne temperature, neprimerna razsvetljava in tako dalje),
• mehanske nevarnosti in še bi lahko naštevali.
Vse to so namreč nevarnosti, s katerimi se zaposleni soočajo v današnjem času, ko je ritem življenja tako hitro, da je lahko hitro na delovnem mestu kakšno tveganje, kateremu zaposleni sploh ne bi bil izpostavljen, če bi bil ritem bolj počasen, tak, da bi človek vsa tveganja lahko opazil. Sicer napredek v tehnologiji omogoča, da veliko dela opravijo stroji, torej da nevarnostim človek sploh ni izpostavljen, vendar pa se morate zavedati, da nekaj dela pa človek vseeno mora opraviti in to navadno zaključuje delo stroja. Če si predstavljamo, kako hiter je stroj, si moramo predstavljati, kako hiter mora biti človek, da ga dohaja. Tako da vse ne gre brez človeka in ravno zaradi takšnih del je jasno, da mora biti ocena tveganja urejena še posebej pazljivo.
