Kaj pa ta naslov sploh pomeni? V bistvu gre za postopek izvedbe prodaje, v tem primeru nepremičnin na dražbah. Vrednost nepremičnin ugotavlja navadno sodišče in sicer na podlagi tistega, kar je precenil že sodni cenilec. Je pa tukaj potrebno tudi upoštevati vse pravice, za katere je možno, da tudi po sami prodaji nepremičnine ostanejo na njej. Je pa prodaja le – te eno izmed izvršilnih dejanj, ki se izvaja v postopku izvršbe dražbe – brez tega se tudi samo draženje nebo uspešno zaključilo.
Kaj pa ugotavljanje vrednosti? Kot omenjeno, to navadno preceni sodišče in sicer glede na oceno sodnega cenilca, je pa prodajna cena seveda po tej cenitvi drugačna. Slednja se razlikuje tudi glede na vrsto dražbe, ter se tako deli na štiri različne možnosti prodajnih cen. Prva je seveda javna dražba, kjer se pod 70 odstotkov ugotovljene vrednosti nepremičnina ne mora prodajati, medtem ko je na drugi javni dražbi to dovoljeno, a ne pod eno polovico te vrednosti. Možno je tudi dogovarjanje glede teh cenovnih ovir, a samo in izrecno z zapisničarsko izjavo. Poznamo pa še dve vrsti dražbe, ki sta zavezujoče zbiranje ponudb in pa drugo zavezujoče zbiranje ponudb. Tako prva kot druga pa imata ista pravila kot obe vrsti javnih dražb.
Ta pravila ter postopke moramo ne le upoštevati in se jih držati, ampak pred začetkom dražbe tudi dobro poznati in razumeti – brez znanja je lahko priložnost dražbe še tako dobra, a je ne bomo znali izkoristiti. Dobro se je, če se dražbe udeležujete prvič, o samem postopku pozanimati kar osebno pri dražiteljih ali ljudeh, ki takšne dogodke obiskujejo redno. Nasveti so vedno dobrodošli, a ne pozabite, da je vaša beseda tista, ki na koncu zmaga in da si morate oblikovati svoje lastno mnenje.