Udeleženci javnih dražb so lahko vsi ponudniki, razen tisti, ki so zaposleni pri davčnem organu, njihovi zakonski partnerji oziroma osebe, s katerimi so v partnerski zvezi, ki je po predpisih o zakonski zvezi in družinskih razmerjih v pravnih posledicah izenačena z zakonsko zvezo. Udeležiti se ne smejo tudi osebe, ki živijo z zaposlenimi pri davčnem organu in so v registrirani istospolni partnerski skupnosti, ter njihovi družinski člani, s katerimi so v krvnem sorodstvu oziroma so v kakršnem koli sorodstvu do
vštetega tretjega kolena. Na javni dražbi lahko nastopa tudi dolžnik ter njegovi družinski člani, vendar pod pogojem, da ne more zarubljenih predmetov kupiti pod ocenjeno vrednostjo, ki je v sodnem zapisniku.
Javne dražbe navadno zahtevajo plačilo varščine, to pomeni, da morajo ponudniki vplačati varščino, ki v večini primerov znaša 10% izklicne cene dražbenih predmetov, za katere želi ponujati kupnino, vendar je pogoj, da znesek ne sme biti nižji od 40€. Pogoj za udeležbo na javni dražbi pa je, da ponudnik predloži potrdilo o plačilu varščine. Ponudniku, ki na javni dražbi uspe in kupi predmet, se varščina všteje v kupnino, vsem ostalim udeležencem javne dražbe pa se vplačana varščina vrne na njihov transakcijski račun najkasneje v petih dneh po zaključku javne dražbe. Varščina se ne vrne tistim udeležencem, ki javno dražbo zapustijo pred zaključkom ali tistim, ki niso plačali kupnine.
Po končani javni dražbi mora kupec takoj predložiti znesek kupnine za kupljene predmete, razen v primeru če kdo poda ugovor, to pa lahko stori drugi udeleženec javne dražbe, in sicer, da se ne strinja, da je dražba potekala po pravilih. Če ugovora ni, kupec takoj prevzame predmet, ki ga ja kupil na dražbi. V primeru pa, da pride do ugovora, pa mora davčni organ v treh dneh po njegovi vložitvi podati odločitev. Na to odločitev, pa potem ni več možen ugovor.