Dražba je postopek pri nakupu in prodaji blaga ali storitev, ki se ponujajo z zviševanjem izklicne cene ter nato prodajo najboljšemu ponudniku. Najbolj pogosta oblika dražb je še vedno ta, pri kateri gre za zviševanje izklicne cene. Udeleženci dražbe s svojo ponudbo dvigujejo ceno predmetom oziroma storitvam. Vsaka naslednja ponudba mora imeti višjo ceno od prejšnje. 
V širšem smislu beseda dražbe pomeni vsako prodajo stvari, pri kateri si kupci konkurirajo. Edini kriterij, v zvezi s katerim poteka tekmovanje med ponudniki, je cena predmeta prodaje, ki do sprejema najboljše ponudbe ostaja odprta. Vsi pogoji, tako tudi način konkuriranja med ponudniki, so urejeni s pravili in so enaki za vse ponudnike.
Skozi zgodovino se izraz dražba uporablja že zelo dolgo, saj so ta izraz poznali že Babilonci in celotni rimski imperij. Redne trgovske dražbe imajo izvor v Holandiji in so se razvile s kolonijami Azije. Holandsko-vzhodnoindijska družba je bila prva, ki je uvedla dražbe, potekale so dvakrat letno, in sicer spomladi in poleti. Dražbe so doživele razcvet v 17. in 18. stoletju z razvojem prekomorske trgovine, začele so se širiti iz Holandije v Anglijo ter so postale posebne oblike mednarodnih tržišč s koncentriranim povpraševanjem. V večjih pristaniščih, kot so Rotterdam, Amsterdam, Liverpool ter London, so dražbe organizirale trgovske družbe, ki so imele monopol nad artikli iz Azije. V preteklosti so dražbe uporabljali predvsem za dobrine, kot so: umetniška dela, knjige, kmetijski proizvodi, zakladne menice, zlato, pa tudi za sužnje in žene, predvsem v rimskem obdobju. Dražbe so uporabljali v primerih, ko predmetu niso mogli ali znali določiti standardne vrednosti oziroma kjer se vrednost sploh ni mogla določiti.
Ko se je pojavil internet in svetovni splet, so se dražbeni trgi razširili po celotnem svetu. Oblikovalo se je zelo veliko spletnih dražbenih strani, na katerih vsakodnevno potekajo dražbe in preko katerih se prodajajo in kupujejo prav vse stvari.