Prevajanje zahteva natančnost in poglobjeno strokovno znanje. Napake v sodnih ali diplomatskih dokumentih so lahko povod za številne težave, vendar pa dobesedni prenos vsakega termina ni tako pomemben pri prevajanju leposlovja.
Pri prevajanju umetnostnih besedil je določen odmik od izvirnika celo zaželjen. Kritiki zagovornikov dobesednega prevajanja hudomušno trdijo, da prevod in ženska delujeta podobno – če sta lepa, ne moreta biti tudi zvesta. Glavni cilj leposlovja je pri bralcu vzbuditi estetski čut in to je pri prenosu v drug jezik mogoče le, če besedilo teče gladko in naravno, da se bralec niti ne zaveda, da je bilo delo izvirno napisano v drugem jeziku. Pri tem mora prevajalec upoštevati družbene in zgodovinske okoliščine pri nastanku dela in jih približati bralcu kar najbolj naravno, pri tem pa ohraniti določene posebnosti, ki širijo bralčevo obzorje in naredijo besedilo enako privlačno kot izvirnik.
Najti tovrstno ravnovesje lahko po pravici imenujemo umetnost.